Spletna stran državne meteorološke službe Slovenije, ki deluje pod ARSO, je uporaben vmesnik za dostopanje do podnebnih projekcij in arhivskih podatkov, uporabnih za meteorologe, klimatologe in ostale strokovnjake, kot tudi splošno zainteresirano javnost. Čeprav je bila poddomena “ARSO VREME” (ali pa kar vreme.si), ki jo bo povprečen Slovenec obiskal za vremensko prognozo, pred šestimi leti prenovljena, je meteo poddomena oblikovno praktično identična že več kot desetletje.
Meteo poddomena je bila leta 2014 (archive.org) praktično enaka kot je trenutno (archive.org).
V članku bom v glavnem jamral nad nekaj disfunkcionalnostmi, ki jih je moč najti znotraj te spletne strani. Priporočam branje v sproščeni atmosferi, z miško v eni roki in toplo pijačo v drugi.
Če sem iskren, me oblika te poddomene in njena videzna “zastarelost” ne motita. Sodoben izgled ARSO VREME poddomene me moti dosti bolj, saj se zaradi nje nalaga neprimerno počasi. Čeprav priznam, da je stran po prenovi kar privlačna, je količina novih skript preglomazna za nekaj tako preprostega kot je prikaz vremenske napovedi. Vendar so to postranske pritožbe, resnično pa me moti rokovanje z meteo poddomeno.
Glavni namen s katerim bi nekdo priromal na meteo je pridobivanje raznih vremenskih in podnebnih podatkov, tako da si poglejmo, kako bi potekala pridobitev nečesa dokaj preprostega: meritve mesečnih količin padavin v Ljubljani od leta 1970 do 2020. Kliknemo na zavihek “Arhiv meritev” in izberemo “ARHIV - opazovani in merjeni meteorološki podatki po Sloveniji”. To nas ponese v aplikacijo, kjer izberemo tip podatkov “Mesečni podatki”, tip postaj in časovno obdobje od januarja 1970 do januarja 2020, potlej pa izberemo Ljubljano in mesečne padavine. Tu pa se že ustavi, saj nam stran javi napako “Zahtevate lahko podatke za največ 120 mesecev”. Ojoj, kaj pa zdaj? Sam iskreno ne najdem boljše rešitve, kot da pridobivamo podatke po 10 let naenkrat, očitno stran od nas pričakuje, da bomo za naše obdobje 50 let vse omenjeno poklikali petkrat. Mimogrede, za dnevne podatke je omejitev 3660 dni, kar je zopet 10 let. Kdo ve, zakaj takšna sintetična omejitev, morda pa je to obramba pred DDOS napadi klimatologov, ki ponavadi povprečijo po 30-letnih obdobjih.
Sicer pa, zakaj ne bi morali svojih podatkov preprosto dati na nek FTP strežnik, da bi lahko ljudje do njih prosto dostopali? Sklepam, da tega ne storijo, ker so pod nekakšno omejitvijo sredstev, če nam že omejujejo dostop do največ desetletja podatkov naenkrat. Pa saj potrebujemo samo nekakšno CSV datoteko z dvema stolpcema — datumi in podatki. Ta aplikacija je morda bolj uporabna za amaterje, vendar to ni izgovor za upočasnjevanje ostalih z metanjem polen pod noge. Morda pa so bili primorani ustvariti uporabnikom-prijazne vmesnike, kar FTP dostop ne bi bil?
Največji smrdljivec in glavni protijunak tega članka pa je stran s klimatološkimi nizi. Najdemo jo, če odpremo zavihek “Podnebje”, pod “Podnebje Slovenije” izberemo “Diagrami”, ter kliknemo na “Pregled homogeniziranih klimatoloških nizov”. Tu imamo vnovič dostop do raznih podatkov, le da so ti za razliko od prejšnjih prikazani drugače ter homogenizirani (dopolnjeni kjer meritve manjkajo). Dodani grafi so sicer lepi za hiter pregled zgodovinskega dogajanja, vendar si podatke za nadaljnjo analizo gotovo želimo prenesti. Ob kliku na gumb “Prenos podatkov” se nam prikaže to čudovito sporočilo:
… kaj? (Adobe) Flash Player je v moji ter zavesti mnogih moje generacije povezan z animacijami in videoigricami na spletnih straneh kot je bil Miniclip (naj počiva v miru). To sporočilo me dela kar nostalgičnega, in nekako otožnega. Ampak ja, očitno potrebujemo častitljivi Adobe Flash Player, ki je prenehal biti v uporabi leta 2020 (zanimivost: očitno se še razvija na Kitajskem). Brskalniki ga že zdavnaj ne podpirajo več — moj Firefox (123.0.1) ga prav gotovo ne.
Ta zahteva po Flash-u je sprva presunljiva. Odkod potreba po nečem, kar se tipično uporablja za grafične aplikacije? Sicer vidimo prikazan graf, ki je moral nekako nastati, vendar naša želja ni grafičen prikaz, hočemo tekstovne podatke. Mora stran pripraviti prenos podatke s pomočjo grafa? Če ja, zakaj? Mar ta nima dostopa do strežnika, kjer so (domnevno) podatki v tudi nam uporabni obliki? Da bi se morala zgoditi pretvorba iz “grafa v točke”… čudno skratka, zelo čudno.
Na srečo pa je to spletna aplikacija, katere izvorno kodo lahko vidimo (desni klik- > “View page source”). Takoj zraven okenca aplikacije zapazimo komentar:
<!-- Kodo priredil Damjan Dvoršek Maj 2014 -->
Hja, star je tale “klimaApp”. Pravzaprav ravno praznuje svojo desetletnico, tako da mu posvetimo za ta pomemben jubilej še nekaj pozornosti. Izkaže se, da uporablja AngularJS, ki je bil na veliko posodobljen 2022 v “Angular 2+”, aplikacija pa uporablja verzijo 1.0.8 iz leta 2013. Tudi ostale skripte so starodavne — kar pa seveda ne bi bil problem, če bi vse skupaj delovalo.
Kako pa je torej s tem prenašanjem podatkov z uporabo Flasha? Iz izvorne kode se zdi, da je v uporabi skripta Downloadify. Ta omogoča prenašanje podatkov brez komunikacije s strežnikom, neposredno iz brskalnika. A, tako so se torej znašli. Zato je tudi potreben Flash, saj mora skripta interagirati s samim prikazom podatkov ter jih izluščiti iz njega, nekako tako, kot bi nekdo prerisoval graf. Nimam pojma, zakaj bi bil takšen pristop preferiran nad tem, da je prenos omogočen neposredno s strežnika. Pa saj ni kot da je podatkov božjastno veliko, da bi morali varčevati s sredstvi. Tudi ni kot da je mogoče prikaz prirediti na kakšen način, ki bi osmislil neposreden prenos z njega. Kar v moji glavi stvar še poslabša je slutnja, da bi bilo morda mogoče te podatke prestreči, preden se izrišejo na graf — če ta nastane v brskalniku, seveda.
Meteo ima še mnogo takšnih “cukrčkov”. Ponekod so podatki na voljo v obliki tabel znotraj strani, ponekod pa je potrebno prenesti Microsoft Excel datoteko ali PDF. Pogosto so le v obliki slike grafa ali karte, s katere moramo prepisovati vrednosti po barvni legendi, kot da smo spet v srednji (ali osnovni) šoli. Poleg tega so medsebojno povezani podatki raztreseni po podstraneh, ki jih je nesmiselno mnogo.
Mislite, da bo stran ostala enaka še eno desetletje? Nas bo tudi leta 2034 spomnila na obstoj Flasha? Mimogrede, poskušal sem usposobiti prenos s starejših verzij nekaj izbranih brskalnikov, kot tudi na Windowsih, brez uspeha. No, se vidimo za naslednjo veliko obletnico :)