Običajno imamo ljudje na svojih računalnikih nekaj deset, sto ali več gigabajtov praznega prostora, skratka neko udobno veliko količino o kateri ne razmišljamo preveč. Zgodi pa se tudi, da se nam nabere več tisoč gigabajtov, praktično celi nerabljeni trdi diski, ki nabirajo prah. Še huje — če so te pomnilniške naprave priključene na napetost, nam trošijo še električno energijo.

Sam sem se znašel v situaciji, ko sta bila dva 4TB trda diska v mojem strežniškem računalniku manj kot pol polna. Poleg tega sem imel še nekaj prostora namenjenega za scratch z večih starih trdih diskov, ki je bil večino časa tudi dokaj prazen. Kako torej izkoristiti ta prostor?
Ena možnost bi bila nerabljene diske prodati. Ta mi ni bila všeč, saj sem jih v neki neznani prihodnosti hotel imeti še naprej na razpolago. (Mimogrede: trdi diski preživijo tudi po 50000 ur delovanja in izven strežniških okolij, kjer se jih ponavadi ne ugaša sploh, pogosto 10 let ali več.)

Tako sem prispel do Sia projekta. Izkaže se, da obstaja kar nekaj protokolov, ki uporabnikom dopuščajo gostovanje in izposojo pomnilniškega prostora prek interneta, Sia pa je en izmed njih. V praksi to deluje tako, da uporabniki svoj prostor dajo v skupno rabo ter ga potem drugi uporabniki “najamejo”. Ta prostor lahko potem prosto uporabljajo nek določen čas, v zameno za to uslugo pa plačajo gostitelju v kriptovaluti Siacoin (SC). Jaz bi torej lahko gostoval svoj neizkoriščen prostor in zanj pobiral manjši dohodek. Ideja se mi je zdela zanimiva in vredna vsaj poskusa, tako da sem na Sia (mainnet) omrežju pol leta oddajal nekaj svojih sicer prostih terabajtov.

Rad bi naštel še nekaj pomembnih lastnosti tega protokola. Podatki se prenašajo neposredno od gostitelja do odjemalca v šifrirani obliki, prav tako pa ostanejo šifrirani na gostiteljevem računalniku, tako da ta nima nikoli dostopa do dejanske vsebine gostovanih podatkov, le odjemalec. Gostitelj cene v SC nastavi sam, odjemalec pa prosto izbira med gostitelji. Datoteke, ki jih ta da v omrežje, se shranijo pri različnih gostiteljih, ki dejansko nosijo kopije istih datotek — tako se izpad enega gostitelja ne izrazi kot izguba datotek, saj jih ne hrani le on. Ti so ob daljšem izpadu iz omrežja ali izgubi podatkov tudi finančno kaznovani oz. izgubijo aro, tako da so venomer motivirani ostati na liniji. Zaradi tega aranja morajo gostitelji preden smejo gostovati nakazati vsaj nekaj SC na svojo denarnico.

Sprva me je močno srbela uporaba blockchaina — projekti s fokusom na kriptovalute so namreč pogosto goljufivi ali pa vsaj zavajajoči. Vendar je tu njegova uporaba pomoje na mestu, saj so takšne mini-transakcije brez centralne finančne entitete resnično možne le na ta način. Čeprav SC ni ravno najbolj nestabilna kriptovaluta, je pa še vedno težko pričakovati kakršenkoli stabilen dohodek, saj ljudje ciljno pričakujejo in postavljajo cene v koraku s tržnimi cenami gostovanja podatkov v oblaku, vrednost SC pa ima svojo lastno inflacijo in deflacijo.

Za gostovanje sem uporabljal program hostd, ki dopušča tudi pregled denarnice (sicer bi potreboval še walletd). Odjemalci do omrežja dostopajo z renterd, vendar tega v svojem času s Sio nisem izkusil. (Upam, da še koga zmoti to pompozno poimenovanje tipa systemd. Pa menda ne mislijo, da njihova denarnica presega vse ostale? Bi bile sia-host, sia-wallet in sia-rent tako slabe izbire?)
Vendar nisem nikoli pričakoval, da bom svoj SC izplačal. Načrtoval sem ga namreč vložiti nazaj v omrežje, v najem prostora za moje lastne datoteke, saj je vedno pametno imeti shranjene podatke na več fizično ločenih lokacijah. Če bi mi bile zvezde naklonjene, bi se ti dejavnosti gostovanja in porabe celo finančno pokrili — to bi bilo krasno.

No, kako se je torej poskus obnesel? Po pol leta sem se umaknil z omrežja, z mešanimi občutki. Sama ideja plebejskega gostovanja deluje, vendar zaslužkov preprosto ni. V teh šestih mesecih sem pridobil 1000SC, kar je trenutno slabe 4€. Ob tem moram poudariti, da je bil začeten vložek 5€ — kar je tedaj pomenilo 600SC — tako da končna bilanca 1600SC pomeni ob morebitnem trenutnem izplačilu zaslužek… enega… evra? Vsaj inflacijo sem premagal! Na daljši rok se takšne fluktuacije verjetno ne bi poznale toliko, vseeno pa je to pol leta “dela”.

Hiter izračun praga rentabilnosti trdih diskov. Sam sem dal 80€ za en 4TB disk, torej recimo 20€ na terabajt. Ti ob neprenehnem delovanju zdržijo 5 let, sepravi za en terabajt na leto plačamo \(20\unicode{0x20AC}/\text{TB}/5\text{let}=4\unicode{0x20AC}/\text{TB/leto}\). Če k temu dodamo še električno energijo po enotni tarifi, ki je približno 19 centov na kilovatno uro, moramo dodati nekih 6 vatov porabe cel dan vsak dan, kar se posledično zmnoži v \((0{,}19\unicode{0x20AC}/\text{kWh})\times\)\((0{,}006\text{kWh/h})\times\)\((365\times24\text{h/leto})\sim\)\(10\unicode{0x20AC}/\text{leto}\).
Nakup mojega diska bi se torej izplačal, če bi z gostovanjem celega zaslužil vsaj \(4\text{TB}\times4\unicode{0x20AC}/\text{TB/leto}+\)\(10\unicode{0x20AC}/\text{leto}=\)\(26\unicode{0x20AC}/\text{leto}\). Tega vsekakor nisem dosegel niti se mi ne zdi realno. Moram seveda omeniti, da se t. i. pogodbe med gostiteljem in odjemalcem tvorijo počasi, tako da prostor še dolgo po začetku gostovanja ne bo 100% izkoriščen, vendar enkrat bo — in takrat se “začnejo pravi zaslužki”. Dopuščam možnost, da je bil moj začetni vložek premajhen za aranje, vendar dvomim, saj je bil prostor proti koncu razmeroma dobro porabljen, pa še denarnica ni bila nikoli zares prazna.

Za hostd je potrebno do interneta odpreti dva porta, oba TCP (privzeto sta to 9982 in 9983), kar koga morda odvrne. Sam program se po zagonu dostopa preko brskalnika. Kljub preprostosti funkcije in izgleda se ta pogosto obnaša nezanesljivo ter ob neuspehu kakšne operacije napak ne poroča v dovolj uporabni obliki — bolj zgovoren pa je v konzoli, kjer ga poganjamo. Še ena muka gostovanja je, da mora biti strežnik prav res vedno prižgan. Četudi bi se gostitelj odločil za pavzo in prenehal sprejemati pogodbe, mora preden lahko mirne vesti ugasne hostd še vedno izpolniti vse že obstoječe, te pa lahko trajajo več mesecev.
Navedel sem najbolj boleče probleme, ki sem jih srečal v praksi. Daljnosežnih težav s programjem in omrežjem samim je več, večino katerih je lepo opisal RBZL na strani SiaSetup (arhiv), ki žal ne deluje več, tako da navajam povezavo do arhiva. (Nekaj kritik je zastarelih — Sia Skynet je recimo deloval le od leta 2020 do 2022.)

Za zaključni cukrček si poglejte, kaj sem našel na uradnih forumih Sia projekta: predlog za Sia resničnostni šov (arhiv). Ta zaproša za finančno podporo pri produkciji te nove oddaje, ki naj bi

Attract 20,000 new users to the Sia platform within the first two (2) months of the show’s launch.

Visoki obeti, prav gotovo, sploh ker ima glavno Sia omrežje trenutno le okoli 500 gostiteljev (z neznanim številom odjemalcev). Oddaja naj bi tekmovalcem naložila različne izzive, kot recimo

To se seveda sploh ne sklada z resničnostnim šovom, ampak z nekakšno televizijsko igro. Komu se je torej bledlo dovolj, da je zaprosil za denar, s katerim naj bi posnel oddajo o deljenju datotek? Odgovor je seveda nikomur, to je zgeneriral jezikovni model. Več smeti tega “osebka po imenu Emmanuel Bassey Joe” lahko najdemo pod kontakti na dnu objave: Ekallywood TV (arhiv) in Africa Art Gallery Hub (arhiv). Za nekaj zabave priporočam brskanje po teh dveh domenah. (Ko umreta, sta na voljo tudi v mojem arhivu, glej naslova zgoraj v oklepajih.)

No, vrnimo se le k Sia omrežju. Če ima bralec nekje resnično veliko nerabljenega prostora, ki ga ne more preprosto odklopiti ali sicer porabiti/prodati, bi gostovanje v omrežju morda celo priporočal. hostd mi je po nekaj začetnih mukah tedne in tedne deloval brez problema, tako da je res set-and-forget. Dohodki niso veliki in so najmanjši na začetku, tako da je potrebno potrpeti vsaj kakšno leto — s tem se tudi ostali na forumih strinjajo.

Sicer pa je v tem projektu veliko praznih upov in neizpolnjenih obljub, kar je žalostno, saj je pomoje en izmed najbolj smiselno zastavljenih tehnoloških rešitev na blockchainu. Tudi interes vanj stagnira oz. sčasoma pojenja, s počasnim padcem vrednosti SC in pomanjkanjem aktivnosti na uradnih in neuradnih kanalih. Če ga lahko karkoli še reši obskurnosti, je to, morda, prav res samo še TV.